m n e n j e p l e t

Pozdravljeni!
Torej, končno sem se le odločil in si na svoj prenosnik namestil Linux, prosti, odprtokodni sistem. Stvar je zanimiva, mogoče sm pričakoval malce več hitrosti, vendar se mi zdi, da je napaka v tem, da ga imam kar na prenosniku, ki pa je cca 4 leta star. Verjetno prestar za dobro furat SUSE-ja, vendar vseeno še dovolj vitalen, da na njem stvar dela - vendar kako?
Vse lepo in prav, vendar imam nekaj pripomb. V Firefoxu vse kar trenutno tipkam je pobarvano rdeče, manjka torrej slovenski slovar za pregledovalnik. Malce se ne znajdem še pri brskanju po računalniku, vendar mi je všeč, da mi končno internet dela in sem spet lahko povezan.
Vsekakor mi je všeč že sama misel na to, da imam sedaj spet nekaj novega, kar me bo zanimalo spoznavat in da se bom lahko še dosti stvari naučil. Upam, da mi boste lahko kakšne nasvete podelili tisti, ki linuxe že imate, pa tisti, ki ste jih na novo dali gor.

Do takrat pa uživajte. Jst se grem učit!

Kako pišete svoje prispevke?

Sam imam navado, da se usedem za računalnik in začnm tipkat. Ne pregledujem, ne berem za naza, zelo redkokdaj. Bolj se mi zdi pomembno, da nekaj napišem, kot pa da bi to bilo kvalitetno. Se mi zdi, da kunomalo ne delam prav.

Pa vi, se usedete z namenom, napišete članek, komentar, vprašanje z namenom in nekim končnim ciljem, ali ste mi podobni???

Včerajšnji dan imam jst fraj. Ponedeljki so rezervirani zame in za mojo drago, ker lahko takrat počnev kar se nama zahoče. Dejansko je tako. Že nekaj časa sva razmišljala, da bi bilo dobro razrezat kakšno bučo. Najprej sva si jih ogledala …

Odločila sva se, da je ponedeljek pravi dan za to. Sonček je sijal in zabavala sva se kot dva otroka. dolbla in dolbla sva, da so semena in notranjost leteli ven in po naju. Buče so, presenetljivo hitro začele dobivati obiko, kako pa ne, saj sva bila tam skoraj 5 ur vse skupaj - za naju je zdaj vse, kar pomeni manj časa kot 17 ur preživetih na singapurskem letališču, prava mala malca!

Sam sem nareil dve buči, moja pa kar tri, sam z eno ni bila zadovoljna, tak da sva jo pustila kar tam, pred hišo.

Zelo se mi je zdela zanimiva zamisel, da bi na buči naredil digitalno uro, katero dejansko lahko spreminjaš - in sem tudi jo! Spodaj lahko vidite slike izdelave in če imate buče, nekaj volje in časa lahk gotovo naredite tudi vi kaj takega. Resda noč čarovnic še ni jutri tukaj, vendar je danes že torek. Ponedeljek je minil, rezultati pa so tukaj.

da vidite, da ni fotomontaža …

pa da vidite, kako je vse skupaj lepše videt v temi …

Ob zadnjem znaku je bila ura 21:27.

Mislim, da mi bo tale ura služila za vrsto namenov … Resda bi bilo najlepše, če bi se številke same obračale, vendar jih bomo zaenkrat kar sami. Pa veliko buč narežite za Halloween! Čeprav je še daleč do tam, lahko svoje ideje izpilite do potankosti. Pol pa poslikat pa gor dat

p.s. Nimam več Nokie, temveč Canon Powershot S5 IS, tako da so slike boljše in vse; temo pa nameravam še dodat, tako da se ne bo mešalo s tistimi fotkami posnetimi z nokio.

Moje vprašanje leti predvsem na tiste, kateri obiskujete lokale, diskače, gostilne, vaške veselice, različne žure in vse tiste kateri to delo tudi opravljate. Pomojem bo po njih (torej, ljudeh, ki opravljajo strežbo) vedno povpraševanje, a vendar mi vprašanje odzvanja v glavi že nekaj dni.

Kako si nas gostje predstavljate? Kaj menite, da opravljamo prav in kaj narobe? Kaj vam gre pri nas najbolj na živce? Zakaj je tako težko katere postreči, kakšni pa ti prepustijo, da namesto njih izbiraš predjedi, vina, sladice … na koncu jim še pin vtipkaš, ker se jim enostavno ne da še razmišljat in raje premišljujejo na toplem jesenskem soncu.

Stregel sem že dosti ljudi, strežem tudi že dosti časa (1 leto v piceriji, restavraciji, 3 leta v baru, zdaj pa bo eno leto, kar sm pri Belici, in šele pred parimi dnevi se mi je zgodilo, da sem naletel na nekoga, kateremu nič ni bilo prav. Z vsem kar sem naredil mu nisem niti nasmeška narisal, ne, ne nasmeška, človek se je malodane ustrašil vseh mojih modrovanj. Zelo težko sva našla isti jezik, vendar nama je na koncu le uspelo. V pozdrav mi je še roko stisnil. Kdo bi si mislil, da sem se na koncu še jst nasmejal?

Zanima pa me, kako nas vi jemljete, kako nas gostje vidite, kaj je za vas pomembno, kako naj se vam posvetimo??? Sprašujem, zato da lahko vem

 Spet jst, in to kar dvakrat v enem dnevu.

Potreboval bi malce pomoči - ne samo, da sem vas totalno odklopil, tudi nč vas nisem spremljal, tak da mi napište kaj je novega, koga berete, linke na dobre strani, kar je zanimivega. Urnik imam zdaj, ko sem na šoli (delam višjo strokovno, Upravljanje podeželja in krajine; ali je mogoče obratno???) še bolj zapolnjen, vendar sem se odločil, da to ni noben izgovor.

Aja, pa če mi poveste, kje je una aplikacija, spletna stran, kjer spremljaš obisk bloga. Res sm vse pozabu! Kje mam že glavo???

Torej, mal sodelovanja prosim, upam pa, da vam že jutri napišem kaj o mojem potovanju v Avstralijo! Bilo je zakon, sam pot tja dol se nekaj časa vleče. Drugač je pa res dežela, katero je treba obiskat in si za to vzet mal več kot 3 tedne.

Torej, razpišite se! Računam na vas, čeprav sem se vam izneveril. Nikoli več!

No, se opravičujem vsem, ker sem vas tako kunomalo zapustil … zgodilo se mi je tolk stvari … no, nekaj jih bom tle napisal, mal pa tud na blogu, katerga moram pisat za šolo - tle je še link. Upam, da se bomo brali in pri tem uživali še naprej.

Ne bit jezni name, se bom trudu še bolj kot prej.

… pa sem se odločil vam predstavit en citat iz knjige Sebični gen, katero sem omenil že tukaj.

Namreč, v tem poglavju na začetku knjige nam avtor poskuša predstaviti, kako se je pravzaprav življenje začelo. Potem razpreda o molekulah, katere so se podvojevale in katerih dvojniki so delali nove dvojnike in potomci dvojnikov dvojnike od dvojnikov, in tako naprej … torej kot v starih časih, ko so knjige prepisovali in prevajali. Prevod od prevoda od prepisa od prevoda in še enega prevoda in prepisa ima torej kar nekaj napak in se od izvirnika gotovo razlikuje, torej se zgodi naslednje … zdaj pa sledi citat …

Domnevam, da bi za učenjake, ki so prevajali Sveto pismo v staro grščino, lahko rekli vsaj to, da so povzročili nekaj pomembnega, ko so hebrejsko besedo za “mladenko” napačno prevedli v grško besedo za “devico” in tako prišli do prerokbe: “Glej, devica bo spočela in rodila sina …”

Kdaj se mi zdi, da že samo z branjem odkrijem kaj novega .. in tako vsak dan …

Okno in pogled skozenj ob lepem vremenu zunaj …

Pravkar berem na siolovi strani, da je danes dan varne rabe interneta - in prav o tem imam kasneje, obštirih popoldne tudi predstavitev. Ima sicer naslov Internetno komuniciranje, a vendar!

Naključje? Ne vem če bi ravno verjel v njih! Mogoče gre za znamenje …

No, in sem se spravil k pisanju, malce zgodaj sicer, vendar je pred mano še dooolg dan. Če ne bom prej zaspal seveda.

Včeraj sem vam omenil, da vam bom pokazal malce mojih novih slik narejenih z Nokio. In glej ga zlomka, še slabše so, kot sem si mislil, da bodo. Žal, bo tole malce bolj čudna reportaža, slike so namreč lepo razvidne le če so “povečane” do konca. Se opravičujem, sem že v nabavi digitalnega fotoaparata. Do takrat pa FotoNokia Rulz!

Ko se odpraviš v gozd (spet sem se lotil malo teči, je že čas namreč ) je najmanj kar pričakuješ takale zadeva. Stvar na hitro izgleda kot nekakšen robot ali tiste lutke na vrvici. Pobeg iz civilizacije v novo civilizacijo, ki je pravzaprav le še bolj kulturna! To …

Na spodnjih puzlih - slika je namreč prav tako lepo “razvidna” - boste tisti, kateri doma posedujete kakšnega izmed mikroskopov lahko ugledali prave pravcate zvončke. Jih bo kdo tudi preštel??? Hec!

No, pa še nekaj slik od blizu …

Potem pa še malce v hrib, ja, navzgor, proti soncu … Sem bil kot nekakšna rastlina včeraj, ma sem tekel kar hitro, da ne boste mislili, da sem kje zabušaval …

Potem pa so sledili še gospoda teloha, … no, ne tako resno …

… pa gospodične trobentice … say “Cheers!”

… pa žafrana sem tudi skoraj pohodil (pardon, srečal) …

Seveda pa je treba vedno tudi ostalim udeležencem v tej kulturni civilizaciji pokazati, da imamo Slovenci res en zelo popularen, predvsem pa ekološko nadpovprečno osveščen nacionalni šport, kateri sliši na ime Laško. Kdor je tole pozabil, naj ne hodi nazaj, ker sem jaz pospravil za njim. Hvala. Prosim.

Tako, upam, da so vam slikce všeč, nove pričakujte kmalu!

se beremo …