Natakarji, kelnarji, hostese …. strežba na kratko!
Moje vprašanje leti predvsem na tiste, kateri obiskujete lokale, diskače, gostilne, vaške veselice, različne žure in vse tiste kateri to delo tudi opravljate. Pomojem bo po njih (torej, ljudeh, ki opravljajo strežbo) vedno povpraševanje, a vendar mi vprašanje odzvanja v glavi že nekaj dni.
Kako si nas gostje predstavljate? Kaj menite, da opravljamo prav in kaj narobe? Kaj vam gre pri nas najbolj na živce? Zakaj je tako težko katere postreči, kakšni pa ti prepustijo, da namesto njih izbiraš predjedi, vina, sladice … na koncu jim še pin vtipkaš, ker se jim enostavno ne da še razmišljat in raje premišljujejo na toplem jesenskem soncu.
Stregel sem že dosti ljudi, strežem tudi že dosti časa (1 leto v piceriji, restavraciji, 3 leta v baru, zdaj pa bo eno leto, kar sm pri Belici, in šele pred parimi dnevi se mi je zgodilo, da sem naletel na nekoga, kateremu nič ni bilo prav. Z vsem kar sem naredil mu nisem niti nasmeška narisal, ne, ne nasmeška, človek se je malodane ustrašil vseh mojih modrovanj. Zelo težko sva našla isti jezik, vendar nama je na koncu le uspelo. V pozdrav mi je še roko stisnil. Kdo bi si mislil, da sem se na koncu še jst nasmejal?
Zanima pa me, kako nas vi jemljete, kako nas gostje vidite, kaj je za vas pomembno, kako naj se vam posvetimo??? Sprašujem, zato da lahko vem 
15.10.2007 ob 08:33
Hej!!! Pa kje si bil? O lepo, da si nazaj!
Glede tvojih vprašanj… odvisno od primera do primera.
15.10.2007 ob 09:35
dobro vprasanje si postavil. tudi jaz sem delala v gostinstvu 10 let. rahel nasmeh s tvoje strani je pri gostih ponavadi zelo dobrodosel. vendar ko gost vstopi bi kelnar moral takoj vedeti, kaksne volje je. mu je za pogovor, ali bi raje sam v miru spil kavo. ce ga poznas in je bil ze veckrat pri tebi na kavi, ga vprasas po pocutju. potem ponavadi sami zacnejo govoriti, oz ti dajo vedeti, da jim ni do pogovora. nekateri pridejo za san resevat svoje probleme in potem sedijo tam in imajo samogovore. tudi to moras poslusat oz se vsaj delat da jih. veliko psihologa mora biti v tebi. vsem pa vedno ne mores ustreci. nekateri se doma ne smejo niti oglasiti, pa se zato pridejo izzivljat nad kelnarji.
ti si sicer moski in ne vem ce se to dogaja tudi vam, a nekateri gostje si napacno razlagajo nas nasmeh, ki je zame del uniforme in mislijo da ima ta nasmeh kak globji pomen, potem pa zacnejo teziti.
meni osebno ogromno pomeni, da je osebje prijazno, da se zna nasmehnit, lepo pozdravit in prijazno vprasat kaj lahko prinese.
15.10.2007 ob 11:16
men se mi zdi, da je nasmeh obvezen, pa tudi delam tako, vendar kdaj res pridejo kakšni, ki ti ga hočejo na vsak način vzet, te ponižujejo in zdi se jim, da vedo vse o vsem, ti pa vidiš da nimajo pojma … kdaj me ima, da bi vsakemu povedal kar mu gre, vendar ne smem, ne vem niti če bi si upal – raje ga pustim v svojih napačnih prepričanjih in dan gre vseeno naprej.
s kakšnimi pa se da vse, zadovoljni so, vračajo se in kar je najpomembnejše, spomnijo se te, te pozdravijo, se s teboj pogovarjajo in uživajo. to tisto, kar mi je najbolj všeč.
dajana – ja, i am back … pozdravček tudi tebi
hina – popolnoma se strinjam s tabo, 100 ljudi 100 čudi, vsakega moraš posebej obravnavat …