m n e n j e p l e t

… pa sem se odločil vam predstavit en citat iz knjige Sebični gen, katero sem omenil že tukaj.

Namreč, v tem poglavju na začetku knjige nam avtor poskuša predstaviti, kako se je pravzaprav življenje začelo. Potem razpreda o molekulah, katere so se podvojevale in katerih dvojniki so delali nove dvojnike in potomci dvojnikov dvojnike od dvojnikov, in tako naprej … torej kot v starih časih, ko so knjige prepisovali in prevajali. Prevod od prevoda od prepisa od prevoda in še enega prevoda in prepisa ima torej kar nekaj napak in se od izvirnika gotovo razlikuje, torej se zgodi naslednje … zdaj pa sledi citat …

Domnevam, da bi za učenjake, ki so prevajali Sveto pismo v staro grščino, lahko rekli vsaj to, da so povzročili nekaj pomembnega, ko so hebrejsko besedo za “mladenko” napačno prevedli v grško besedo za “devico” in tako prišli do prerokbe: “Glej, devica bo spočela in rodila sina …”

Kdaj se mi zdi, da že samo z branjem odkrijem kaj novega .. in tako vsak dan …

Tako torej, seminarsko sem nekako zbrkljal skupaj, še nekaj podrobnosti bom jutri dodal, drugače pa je končano!

Danes sem bil v knjižnjici in sem si domov pripeljal eno kopico (norih in hkrati zanimivih knjig). In sicer:

Med brskanjem po policah, na kateri so bile razvrščene knjige o bontonu (pisal sem namreč seminarsko o poslovnem komuniciranju preko interneta, pa sem seveda še bonton nekam vtaknil), sem naletel na tole majceno zanimivost, katere platnica mi je polepšala že tako sončen dan. Oglejte si sami, komentarjev na to knjigo pa seveda ni! Knjigo so napisali znastveniki (!), kot npr. pisatelji, različni doktorji, medicinske sestre, kolumnisti in direktorji.

Zgleda zelo zanimivo, sem že začel brat, da ne bom kaj zamudil

Nato mi je v oči padla tale (bila je razstavljena, a sem jo kratkomalo odnesel!) knjiga – bilo bi lepo izvedeti že n-tič povedano štorijo od kje smo zares prišli. Končno mi bo misli odprl še eden. Pa seveda, tudi barva platnice mi je bila všeč. Torej – Odiseja človeštva! Zdi se zanimivo …

Ker pa se zadnje čase ne morem odločiti ali sem sebičen ali egoističen ali preprosto le individualist, ki ne ve kam bi sam s seboj, sem se odločil še za tole knjigo. V bistvu je tole na sliki hrvaška izdaja, slovenska, z mehkimi platnicami je namreč dosti bolj scarry, vendar hkrati nežno rdeče-vijolično obarvana! Sebični gen – Richard Dawkins! Samo zame …

Bom pa defintivno poročal, kaj bom še iz knjižnjice domov prinesel. Namreč, večino stvari tudi preberem hehe ..

Trenutno uživam v branju knjige, napisane v letu 1999, kateri se to vidi le po platnicah in orumenelih straneh. Sicer sem še na zlati sredini (rahlo pomaknjeni na začetek), vendar moram reči, da sta avtorja zadela bistvo – katero pa lahko v svetu opazimo po trenutnih posledicah. Knjiga, katero bi si moral prebrati vsak človek, ne glede na status, barvo, izgled, govor (ali narečje) in ostale značilnosti.

Predvsem gre za zanimivo branje! It’s funky!

Prej sem se ustavil v knjižnici (ne, ne zaradi tega, da bi šel na internet), pač pa sem malce iskal gradivo za enega izmed mojih (mnogih) nedokončanih projekt(il)ov, pa sem malce pobrskal med knjigami. V roke mi je prišla zadnja prevedena knjiga Umberta Eca.

Že na faksu, ko sem bil (študiral, oziroma poskušal sem primerjalno književnost in zgodovino) nam je profesor (mislim, da je bil Tomo Virk) razlagal, da gre pri Ecotu in njegovi izjemno znani knjigi Ime rože za postmodernizem. Seveda se tam nismo osredotočili le na Ecota, vendar mi je ta stavek nekako obtičal v ušesih …

Pri brskanju sem naletel na Skrivnostni plamen kraljice Loane. Ne vem zakaj sem jo najprej malce prelistal – vendar se mi zdi, da sem nekako na ta način knjigo še bolje spoznal, kot sicer. V knjigi je namreč izjemno veliko – vsega! Teksta normalno, da je veliko, pa tudi napisan je zelo spretno, vendar ne boste verjeli – tudi slike so noter – in pravzaprav me je čisto šokiralo, ko sem med brskanjem po zadnjih straneh, prebral, da je nekatere slike oblikoval tudi sam avtor. Mogoče sem samo narobe razumel – ne vem zakaj sicer, vendar se mi to večkrat zgodi.

Malce sem se zatopil v knjigo – že začetek je fenomenalen. Zdi se mi, kot da Eco tudi v svojem privatnem življenju živi podobno kot liki v knjigi. Ta občutek mi ne da miru. Berem, berem in nato naletim na tole:

“Ja, za skok se moraš pognati naprej, za to pa moraš dobiti zalet, torej stopiti nekaj korakov nazaj. Če tega ne storiš ne moreš naprej.”

Malce sem se zamislil, potem pa sem se odločil, da si bom tale stavek tudi zapisal. Vsaka gradnja se začne pri temeljih, vsak polet se začne na trdnih tleh in vsake sanje imajo svojega sanjača.

Eco, dober si, prebral te bom pa enkrat drugič! ž

Prav inspirativno popoldne danes, ni kaj!

Knjigo priporočam vsem, kateri se dnevno poslužujete tega znanega in takorekoč najboljšega iskalnika na spletu. Z njegovo pomočjo lahko iščete slike, zemljevide, članke, knjige, posnetke zemlje, programsko kodo, različne videe in podobno – lahko pa se ga seveda poslužujete še na tisoč in en način.

V knjigi je podrobno predstavljen začetek poslovne poti dveh študentov – Larry Pagea in Sergeyja Brina – kako sta sploh naredila poslovni model za nekaj, kar je takorekoč obstajalo le na papirju in v njunih glavah. Knjiga se dotakne tudi kočljivih odločitev, kot so bili npr. vstop Googla na borzo, razvoj njunih sedaj najbolj osnovnih orodij poleg iskalnika ipd.
In najbolj mi gre na živce, ko je nekdo ljubosumen na to, da sta onadva pač nekaj naredila in zdaj lahko uživata sadove. V nekem članku sem namreč bral, da sta si za poslovne obiske kupila letalo – avtorja članka (šlo je za angleški članek) pa se jima je posmehoval, češ zakaj nista denarja, katerega sta porabila za viseče mreže v letalu, darovala ali ga privarčevala. Kdor ima, si lahko privošči oziroma daruje kolikor hoče, kdor pa nima – ne uspe niti darovat, kaj šele si sam kaj privoščit.

Gre za berljivo (sicer angleško) zgodbo o uspehu, katere del smo vsi mi! Zanimivo branje!

slika – www.siodmak.com/

Tole knjigo sem prebral še za časa mojega 3-mesečnega študija v Ljubljani (točno 3 leta nazaj), in sicer zaradi lepe naslovnice. Ne vem ali res toliko dam na videz, da izbiram CD-je, knjige in nenazadnje tudi spletne strani glede na naslovnico oziroma naslovno stran, vendar denimo, da ke res tako. Pa še to – dostikrat se res nisem zmotil. Pravzaprav se nisem, saj stvari nikoli nisem vrnil, se ji odpovedal, brez da bi jo malce ‘raziskal’.

Knjiga je fantastična in nanjo so me spomnili zapisi, kateri so objavljeni na urskovju (zelo zanimiv blog, naj še dodam ).

V knjigi je predstavljena ideja načrtnega ‘okuženja’ celotne populacije na svetu s pomočjo nekih ‘čudežnih’ tabletk ala viagra, po katerih posegajo navadni ljudje. V laboratoriju pa se razvija nova vrsta ljudi – takšna z moškimi, katerih penisi se obarvajo modro (sam imam v mislih barvo, katera je uporabljena pri hyperlinkih), in ženskami, katerim namesto menstruacije sveti modro ‘le’ njih trebuh.

Mislim, da je Atwoodova za tole knjigo prejela bookerja, vendar nisem siguren.

Znanstvenik s pomočjo ‘viagre’ okuži cel svet in mislim, da vsi ljudje zunaj pomrejo. Ne pa tudi tisti znotraj laboratorija. Rasa ‘modrih’ kasneje pride izpod kupole, katera jim je pomenila nebo, in zavlada svetu.

Ne vem sicer, kako dobro sem vam uspel predstaviti knjigo, katera me še dandanes spremlja v spominih, vendar naj bo to začetek.

slika – www.felix.si/

Tole knjigo mi je podarila družina, ker vedo kako zelo si želim začeti svoj lasten posel. Pri tem me podpirajo, kdaj majejo z glavo, se jezijo, vendar me poskušajo razumeti in mi stojijo ob strani.

Po kratkem listanju knjige sem ugotovil, da gre v bistvu za kar zanimivo čtivo, ki ga bo treba prebrati v enem zamahu – lotil se je bom pa kar naslednji vikend.

S tole knjigo bom približno do petka preživljal najlepše dni prihajajočega tedna.

Zgoraj napisano ni mišljeno povsem dobesedno, pa tudi ne povsem kontra. Ker trenutno obiskujem drugi letnik poslovnega sekretarja in trenutno jemljemo ravno gospodarsko pravo in, ker je naključje tako hotelo, ker sem dal odpoved, sem se odločil na to temo (odpoved torej) napisati tudi seminarsko nalogo.

Na ta način sem doslej izvedel mnogo uporabnih stvari in zanimivih členov, s katerimi zakon brani bodisi delodajalce oziroma delavce. No, recimo, da je za oboje dobro poskrbljeno!

Bomo videli, kako se bo seminarska obnesla. O vsem bom poročal.

ps – seminarsko delava v dveh – jaz zbiram gradivo po internetu, ona pa brska po knižnjicah – saj ne da mi to ni všeč

Pravkar sem si kupil omenjeno knjigo – malce za dušo, bom temu rekel.

Pravzaprav si vsake toliko časa res kupim kakšno knjigo za dušo – tako lažje dočakam npr. novo leto. Praznik. Praznik je zame vsak dan, ko berem knjigo. Ni lepšega kot ležati in se prepustiti toku svojih misli, katere usmerja sicer pisec, vendarle gre za tvoje misli. Pomembno se mi tudi zdi, kaj človek odnese z branjem knjige.

Nekateri mislijo, da gre pri branju knjige za nekakšnopranje možganov, vendar sploh ni tako. Pisatelj nam predstavi svoj pogled na svet, katerega lahko po branju vzamemo za svojega ali pa zavržemo.

Želim sii postati uspešen, pa ne le na enem področju, mislim, da je eno premalo. Vendar začeti je treba – nekje. Mislim, da mi bo knjiga pomagala pri razumevanju ostalih ljudi, pri razumevanju napak, katere so naredili in za gradnjo lastnih ciljev.

Ko pa jo preberem, vam povem še kaj več.

Uvod je obetaven:

”Nobene odličnosti ni na tem svetu,

ki bi jo bilo mogoče ločiti od pravega življenja”

David Starr Jordan